Plantarni fasciitis
Začutite bolečino, ko zjutraj vstanete in naredite prve korake? Vaš tek na daljše razdalje prekine bolečina v peti? Zamenjali ste stare tekaške čevlje z novimi in še zmeraj ni nič bolje? V Sloveniji se vsak deseti sreča s tako težavo, med tem ko je pojavnost pri športnikih nekoliko višja. Težava, ki jo opisujemo se imenuje plantarni fasciitis.
Plantarni fasciitis je vnetje plantarne fascije, močne vezivne strukture na podplatu, ki poteka od pete do prstov in podpira stopalni lok. Kot smo že napisali se največkrat pojavi kot ostra, pekoča ali celo zbadajoča bolečina pod peto. Najbolj izrazita bolečina je zjutraj, s hojo pa se ta bolečina zmanjša. Bolečina se spet lahko pojavi po daljši stoji na nogah, daljšem sprehodu ali hoji po trdi podlagi.
Vzroki za nastanek
Najpogostejši vzroki za plantarni fasciitis so preobremenitev plantarne fascije (ponavljajoče visoke preobremenitve pri teku in pa tudi tek brez ustrezne priprave – sploh primanjkljaj mišične moči ali prevelika telesna teža). Veliko vlogo igra tudi neprimerna obutev, sploh tekaški copat, ki nima blaženja za peto in copati, ki ne podpira stopalnega loka. Zadnji bolj pogosti vzrok za nastanek plantarnega fasciitisa pa je nepravilna biomehanika stopala (plosko stopalo, visok stopalni lok, skrajšane mečne mišice in prekomerna pronacija stopala)
SIMPTOMI
Simptomi plantarnega fasciitisa se najpogosteje pojavijo po daljšem časovnem obdobju visokih obremenitev. Pojavljaj se ostra bolečina v peti, običajno spodaj v sredini pete, pogosto pa jo bolniki opisujejo kot zbadanje, rezanje ali pekoč občutek. Bolečina je najhujša zjutraj, sploh prvi koraki po vstajanju iz postelje, nato pa po nekaj minutah hoje izzveni. Simptomi se pogosto pojavljajo tudi že pri neintenzivni športni aktivnosti, samo do pride kakršnegakoli obremenjevanja fascije.
DIAGNOZA
Ključen pomen pri odkrivanju oziroma prepoznavanju plantarnega fasciitisa igra anamneza (lokacija bolečine, jutranja bolečina, dejavniki, ki sprožijo bolečino, športna aktivnost in prekomerna teža). To načeloma že nakazuje oziroma dokazuje na vnetje plantarne fascije.
Klinično testiranje je druga možnost diagnostike, ki se jo poslužujemo. Obsega palpacijo bolečine (boleča točka pod peto) in test raztezanje fascije oziroma Windlass test, pri katerem pacient iztegne prste noge. S tem testom želimo reproducirati bolečino. Terapevt lahko oceni oziroma opazuje hojo in razporeditev teže na stopalo, pregleda stopalni lok ter prisotnost napetosti v mečni mišici (m. gastrocnemius).
Slikovna diagnostika pri tem stanju ni tako zanesljiva kot pri drugih stanjih, saj imamo opravka s fascijo. Najbolj primerna slikovna diagnostika je ultrazvok, pri katerem se lahko vidi zadebeljeno plantarno fascijo (normalno ima fascija debelino od 2-4 mm, pri vnetju pa ta naraste na 4-6mm), vneto prirastišče oziroma aponevrozo, edem in morebitni trn v peti. Se pa lahko opravita tudi rentgen in magnetna resonanca, če potek bolezni ni tipičen ali izbrano zdravljenje ne pomaga. Z rentgenom lahko odkrijemo samo trn v peti in izključimo morebitne zlome, z magnetno resonanco pa lahko odkrijemo še edem in poškodbo fascije ter lahko izključimo zlom, tumorje in utesnitev živcev.
ZDRAVLJENJE
Kar se tiče zdravljenja plantarnega fascitisa, se zdravniki poslužujejo predvsem protibolečinskega in protivnetnega zdravljenja ali NSAID (nesteroidni antirevmatiki, kot sta na primer ibuprofen, nalgesin). Z medikamentoznim zdravljenjem le zmanjšujemo bolečino, ne odpravljamo pa vzroka za nastanek le-te. Če medikamentozno zdravljenje ne pomaga, se lahko zdravnik posluži tudi apliciranja injekcije, ki deluje bolj lokalno in še hitreje zmanjša bolečino. Najpogosteje se uporablja injekcija s kortikosteroidi. Če nič od naštetega ne pomaga oziroma ne olajša bolečine, se zdravnik in pacient lahko odločita za operativno zdravljenje. Običajno se opravi sproščanje plantarne fascije ali pa odstranitev trna v peti, če je ta prisoten.
OKREVANJE
Okrevanje pri plantarnem fascitisu lahko traja dlje časa, saj je plantarna fascija obremenjena skozi večino dneva in pri skoraj vseh aktivnostih. Pri blagi primerih traja okrevanje od 4 do 8 tednov, pri težji, kronični primerih pa lahko tudi od 6 do 12 mesecev ali več. Ob ustreznem zdravljenju se pri 90 % bolnikov popolnoma izboljša brez operacije. Proces rehabilitacije lahko razdelimo na 4 faze.
1. Akutna faza (0–4 tedne) – zmanjšanje bolečine in vnetja
V tej fazi stremimo proti zmanjšanju vnetje in obremenitev. Poslužujemo se predvsem raztezanje plantarne fascije in mečnih mišic (kar lahko izvajamo tudi večkrat dnevno), hlajenje (od 10 do 15 minut, vsaj 2 do 3× dnevno), opustimo tek in omejimo aktivnosti (z namenom umiritve stanja in zmanjševanje vnetja), ortopedski vložki, pravilna obutev, po potrebi pa lahko tudi NSAID (npr. ibuprofen)
2. Podporna faza (1–3 meseci) – razbremenitev in krepitev
V tej fazi stremimo k povrniti gibljivost, zmanjšanju napetosti fascije in povečati stabilnost stopala. Pacientu naročimo naj redno izvaja raztezanje (meča in plantarna fascija), vaje za krepitev stopalnih mišic (se dviga na prste, pobira brisačo s prsti, izvaja vaje za stabilizacijo gležnja). Izvaja se lahko tudi fizioterapija, ki obsega manualno terapijo, ultrazvok, udarne valove, TECAR in laser.
3. Dolgoročna faza (3–6 mesecev) – vračanje aktivnosti
V tej fazi je cilj zmanjšati preostale simptome in postopno vračanje k športnim aktivnostim. Pacient naj si priskrbi kakovostno obutev, še naprej izvaja raztezanje, tudi ko bolečine ni več. Po potrebi se lahko še zmeraj izvaja fizioterapija
FIZIOTERAPIJA
Fizioterapija je pomemben del zdravljenja plantarnega fasciitisa in pri večini ljudi prinese znatno izboljšanje v 4–12 tednih. Obsega:
1. Raztezne vaje
a) Raztezanje plantarne fascije Sede, nogo položite čez drugo, prste potegnite proti goleni. Raztezanje naj se izvaja 3× po 30–40 sekund, večkrat dnevno.
b) Raztezanje mečnih mišic (gastrocnemius + soleus) Izpadni korak ob steni, boleče stopalo zadaj, peta ostane na tleh. Raztezanje naj se izvaja 3× 30 sekund, 1–2× dnevno.
Raztezanje je ključnega pomena, saj raziskave kažejo, da je napeta mečna muskulatura eden glavnih dejavnikov za povečanje napetosti plantarne fascije.
2. Krepitev stopalnih mišic
Izvajajo naj se tudi vaje za aktivacijo stopalnih mišic, kot so pobiranje brisače s prsti, aktivno povečevanje stopalnega loka in hoja po prstih in petah. Izvajajte 3× po 10–15 ponovitev dnevno
3. Masaža in manualna terapija
Masažo izvaja fizioterapevt, lahko pa tudi sami doma in obsega miofascialno sproščanje plantarne fascije, z manualno terapijo, katero izvaja terapevt, se izvaja pa predvsem mobilizacijo gležnja in masažo mečnih mišic. S temi tehnikami zmanjšamo napetost, izboljšamo prekrvavitev in pospešimo regeneracijo.
4. Terapije z napravami
Najbolj uporabna in učinkovita terapija so udarni valovi, ki sprožijo regeneracijo tkiva. Druga, ki se je poslužujemo v KinVitalovi fizioterapiji pa je TECAR. Ta globinsko segreva tkivo in ga posledično sprošča in zmanjšuje bolečino.
VADBA
Kineziološka obravnava nastopi med ali po opravljeni fizioterapiji. Usmerjena je v analizo koraka, odpravo preobremenitev, izboljšanje funkcije stopala ter zmanjšanje napetosti v plantarni fasciji. Temelji na individualiziranem pristopu, ki upošteva biomehaniko, gibalne vzorce in življenjski slog pacienta.
Tako kot pri fizioterapiji, kineziologija stremi predvsem k raztezanju in krepitvi stopalnega loka in mečnih mišic. Lahko pa obravnava tudi:
1. Analizo in korekcijo biomehanike stopala Pri tem smo pozorni na učenje pravilnega položaja stopala v mirovanju in učenje pravilnega vzorca hoje. Pri športnikih pa smo pozorni na tehniko teka in korekcijo prevelike pronacije ali udarjanja s peto ob tla.
2. Miofascialne tehnike
3. Razbremenilne metode
Razbremenilnih tehnik se poslužujemo z namenom zmanjšanja obremenitev na plantarno fascijo. Med njih pa spadajo kineziološki trakovi, ortopedski vložki za podporo stopalnemu loku in primerna obutev (mehka peta, stabilen podplat, brez popolnoma ravnih čevljev).
4. Vadba v kasnejših fazah
Ko se bolečina znatno zmanjša oziroma izveni , se začne izvajati vadba za moč v zaprti kinetični verigi (to so npr. počepi, izpadni koraki), pliometrične vaje, ekscentrična vadba za mečne mišice in vaje za izboljšanje propriocepcije (npr. na ravnotežni blazini).
ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI
Pri plantarnem fascitisu se lahko poslužujemo ortopedskih pripomočkov, saj zmanjšujejo obremenitve na plantarno fascijo, saj zmanjšujejo bolečino ter pomagajo pri hitrejšem okrevanju. Ne smemo pa pozabiti, da te ne bodo nadomestili vadbe in fizioterapevtske obravnave.
Te so lahko univerzalni, ki so cenejši in bolj primerni za neke blage oblike plantarnega fasciitisa ali pa individualno izdelani.Ortopedski vložki
So v obliki vložka, dvignejo in stabilizirajo medialni lok ter zmanjšajo raztezanje plantarne fascije pri obremenitvah.Podporniki stopalnega loka
Držijo stopalo ''pokonci'' in preprečujejo raztegnjene fascije čez noč, zato posledično bistveno zmanjšajo jutranjo bolečino.Nočni oporniki
Tudi kineziološki trakovi pomagajo pri stabilizaciji loka in začasno razbremenijo fascijoKineziološki trakovi
Kdo je ekipa Kinvital?
So ekipa strokovnjakov s področja fizioterapije in kineziologije, ki je pomagala že preko 5000 ljudem. Verjamejo, da je vsak tekač edinstven – in prav takšen mora biti tudi pristop. Pomagajo vam, da znova uživate v gibanju brez bolečin. Če se tudi vi soočate z bolečinami v stopalu, se lahko prijavite na uvodni pregled.
